Skip to Content

Družinska zgodba iz Dobove

KDO PA TO HAJCA?

Ena družina, en vrt, preveč sadik čilija. Tako se je začelo.

Zakaj »Hajc«?

Beseda pride iz nemškega heizen — kuriti. Pri nas v Posavju se od nekdaj reče hajcati: močno zakuriti, da peč žari. Mlajši rečejo tudi »zahajcati žur«. Beseda torej pomeni oboje, kar naša omaka počne: zakuri v ustih in podžge jed, da ni več dolgčas. Štajerci poznajo še »hico« — vročino. Mi smo jo dali v steklenico.

Kako se je začelo

Prve sadike so bile pomota: namesto treh jih je zraslo trideset. Prva serija omake je bila prehuda — sosedje se je še danes spomnijo. Druga je bila boljša. Pri peti so sosedje začeli hoditi s praznimi kozarci. Takrat smo vedeli, da to ni več hobi.

Danes vsako serijo skuhamo doma, pomerimo pH, vroče napolnimo in oštevilčimo. Nič skladišč, nič aditivov — čili, kis, vrtnine in čas. Ko zmanjka, zmanjka. Naslednja serija zraste na vrtu.

Kje sploh je Dobova?

DOBOVA tu se hajca Slovenija

Skrajni jugovzhod Slovenije, Posavje, dva koraka do hrvaške meje in deset minut do Term Čatež. Sončne lege, topla poletja in ravno prav trme — čiliju paše, nam tudi. Če se kdaj pelješ mimo z vlakom proti Zagrebu: tista postaja tik pred mejo, to smo mi.

Kaj obljubimo

  • Domači čiliji. Pretežno z lastnega vrta, ostalo od sosedov, ki jim zaupamo.
  • Vsaka serija pomerjena. pH pod 4,2, vroče polnjenje, LOT številka na vsaki steklenički.
  • Poštene deklaracije. Sestavine in alergeni črno na belem — brez drobnega tiska.
  • Brez pretvarjanja. Če omaka peče, piše, da peče. Če je 5°, ti krompir ne bo pomagal.